Videonadzor zaposlenih

Informacijski pooblaščenec ugotavlja porast uporabe videonadzornih sistemov, ki vodilnim omogočajo, da prek osebnega računalnika, tablice ali pametnega telefona dostopajo do t.i. žive slike, ki jo prikazujejo kamere v delovnih prostorih. Takšen nadzor zaposlenih je nedopusten, saj pomeni nesorazmeren poseg v zasebnost. Videonadzor znotraj delovnih prostorov dopusten le v izjemnih primerih, ko je to nujno za varnost ljudi oz. premoženja ali za varovanje tajnih podatkov in poslovne skrivnosti ter ko tega namena ni možno doseči z milejšimi sredstvi.

Neposredno spremljanje žive slike kamer, ki so nameščene znotraj delovnih prostorov, je tako dopustno le iz omenjenih razlogov. Takšni primeri so npr. lahko bančna okenca v bankah.

Tudi v takšnih primerih pa je spremljanje žive slike dopustno omogočiti le osebam, ki so v okviru svojih nalog dolžne spremljati dogajanje, ki ga pokrivajo kamere, zato da lahko v primeru ogrožanja ljudi ali drugih varovanih dobrin takoj ukrepajo. To so npr. varnostniki oz. osebe v nadzornem centru, nikakor pa ne tudi vodilni, ki se v sistem vključujejo iz drugih razlogov in ne kot del nujnih ukrepov za zagotavljanje varnosti v nadzorovanih prostorih, navaja informacijski poobleščenec

.

Snemanja zaposlenih ni mogoče upravičiti

 

Omogočanja spremljanja žive slike s strani vodilnih namreč načeloma ni mogoče upravičiti kot nujni ukrep, ki se izvaja za zakonite namene, tj. za namene varovanja ljudi, premoženja, tajnih podatkov ali poslovne skrivnost.

"V praksi pa pomeni, da lahko vodja kadarkoli preveri, kako zaposleni opravljajo svoje delo, kar se v praksi že pogosto dogaja," opozarjajo.

Glede uporabe IP-kamer, ki se internetno povezujejo in se do njih dostopa prek računalnika, tablice ali pametnega telefona, informacijski pooblaščenec ponovno opozarja, da uporabniki pogosto pozabijo na ustrezno zavarovanje dostopa do takšnih kamer. To še dodatno povečuje tveganja za poseg v zasebnost zaradi nezavarovanega ali neustrezno zavarovanega dostopa do videonadzornih kamer.

Nezavarovane kamere predstavljajo dodatno nevarnost

Informacijski pooblaščenec zato uporabnike tovrstnih naprav, ki se pogosto uporabljajo tudi za domačo uporabo in zasebne namene, poziva, naj preverijo, ali so dostopi omejeni vsaj z ustreznimi gesli. Številni primeri namreč kažejo, da dostopi do video posnetkov ali t.i. žive slike, ki jo prikazuje kamera, niso zavarovani z gesli oz. so ta pogosto tovarniško privzeta ali zelo enostavna.

"Neustrezno zavarovan dostop do videonadzornih kamer, ki so povezane v internet, pa omogoča zlonamernim in radovednim, da se nepooblaščeno in brez lastnikove vednosti seznanijo s tem, kar se dogaja v prostorih podjetja ali celo v prostorih posameznikovega domovanja," so še opozorili.

 

Nadzor nad delavcem kot diskriminacija


Z Zakonom o delovnih razmerjih (ZDR-1) sta prepovedani neposredna in posredna diskriminacija zaradi katere koli osebne okoliščine, opisane v prejšnjih odstavkih. Neposredna diskriminacij

a obstaja, če je oseba zaradi določene osebne okoliščine bila, je ali bi lahko bila v enakih ali podobnih situacijah obravnavana manj ugodno kot druga oseba. Posredna diskriminacija zaradi osebne okoliščine obstaja, kadar je oseba z določeno osebno okoliščino bila, je ali bi lahko bila zaradi navidezno nevtralnega predpisa, merila ali prakse v enakih ali podobnih situacijah in pogojih v manj ugodnem položaju kot druge osebe, razen če ta predpis, merilo ali prakso objektivno upravičuje zakoniti cilj in če so sredstva za doseganje tega cilja ustrezna in potrebna.

Manj ugodno obravnavanje delavcev, ki je povezano z nosečnostjo ali starševskim dopustom, se tudi šteje za diskriminacijo. Diskriminirane osebe in osebe, ki pomagajo žrtvi diskriminacije, ne smejo biti izpostavljene neugodnim posledicam zaradi ukrepanja, ki ima za cilj uveljavitev prepovedi diskriminacije.

Nadzor nad delavcem je tudi neke vrste diskriminacija. Kljub skrbi za zasebnost na delovnem mestu je določena stopnja nadzora s strani delodajalca zakonsko dopustna, vendar le pod pogoji in v okviru, ki ga določajo zakonski predpisi in sodna praksa. Nadzor je dopusten tudi, če je opredeljen v internih pravilnikih podjetja. Če ravna delodajalec v nasprotju s prej predstavljenimi pravnimi podlagami, pa s takšnim nedovoljenim nadzorom poseže v zasebno sfero delavca, do katere je slednji upravičen tudi na delovnem mestu, kar pa je kršitev delovnega razmerja.

 

 

Vir:Dnevnik,ZDR-1