KAJ SE ZGODI S PRAVILI V PRIMERU ODPOVEDI PODJETNIŠKE KOLEKTIVNE POGODBE - PKP
V primeru, da delavci niso združeni v sindikat, nimajo pogajalca, ki se v njihovem imenu bori za sprejem nove ugodnejše podjetniške kolektivne pogodbe, prepuščeni so na nemilost delodajalca, ki po navadi sledi golemu zakonu in si za samimi akti delodajalca tako zaplete svoj sistem, da niti sam ne ve kdo pije in kdo plača.
Po preteku podjetniške kolektivne pogodbe je tako pričakovati, to kar govorijo pogodbe na dejavnosti in ZDR-1, Govorimo o osnovnem dopustu 20 dni, govorimo o minimalnih dodatkih, podrobneje kaj to je pa si izbrskajte sami:
- Kolektivna pogodba za kovinsko industrijo Slovenije
- Kolektivna pogodba za tekstilne, oblačilne, usnjarske in usnjarsko-predelovalne dejavnosti Slovenije (KPtoupd)
- Kolektivna pogodba gradbenih dejavnosti
- Kolektivna pogodba za dejavnost kovinskih materialov in livarn Slovenije
V primeru, da je kolektivna pogodba sklenjena na nivoju delodajalca/podjetja in se sklepa med delodajalcem in predstavniki delavcev(Sindikat), govorimo o Podjetniški kolektivni pogodbi (PKP). Tudi za Podjetniško kolektivno pogodbo veljajo ista pravila glede sprejemanja in objave, kot za kolektivno pogodbo, s tem, da mora biti Podjetniška kolektivna pogodba usklajena še z kolektivno pogodbo dejavnosti (branžno kolektivno pogodbo).
Kolektivna pogodba je svoboden izraz volje, saj velja načelo prostovoljnega kolektivnega pogajanja.
Kolektivna pogodba vsebuje obligacijski in normativni del. V obligacijskem delu ureja pravice in obveznosti strank, ki so jo sklenile, ter morebitne načine mirnega reševanja kolektivnih sporov. V normativnem delu pa so lahko vsebovane določbe:
|
Določbe kolektivne pogodbe obvezno učinkujejo – pravic določenih v pogodbi o zaposlitvi ni mogoče določiti v nasprotju s kolektivno pogodbo. Kadar je pogodba o zaposlitvi v nasprotju s kolektivno pogodbo, se uporabijo določila kolektivne pogodbe.
Kako se Podjetniška kolektivna pogodba sprejema?
- Delodajalec je dolžan pripraviti predlog vsebine Podjetniške kolektivne pogodbe in ga posredovati sindikatu, če tega ne stori lahko predlog pripravi tudi sindikat.
- Sindikat se je dolžan do vsebine predloga ali odgovora na sindikalni predlog opredeliti, kar v praksi običajno pomeni, da se v tem trenutku začnejo pogajanja, ki potekajo med delodajalci in sindikati toliko časa, da je vsebina podjetniške kolektivne pogodbe usklajena in dogovorjena.
- Podjetniška kolektivna pogodba je lahko sklenjena za nedoločen čas, lahko pa tudi za določen čas.
- Z njeno vsebino se seznani vse zaposlene in sicer na način, ki je pri delodajalcu običajen (na primer z objavo na oglasni deski, na zboru zaposlenih, preko intraneta,…).
Kdaj preneha Podjetniška kolektivna pogodba veljati?
Kolektivna pogodba preneha veljati:
|
Primere in pogoje za odpoved ter odpovedni rok stranki določita v pogodbi. Nova kolektivna pogodba nadomesti staro, tudi če je manj ugodna.
Po prenehanju veljavnosti kolektivne pogodbe se do sklenitve nove, vendar še najdalj eno leto, če stranki ne določita drugače, še naprej uporabljajo določbe normativnega dela, s katerimi se urejajo pravice in obveznosti delavcev in delodajalcev:
|
Do sklenitve nove podjetniške kolektivne pogodbe potekajo pogajanja med delodajalci in sindikati o vsebini nove podjetniške kolektivne pogodbe.
V kolikor delodjalec ne izraža pripravljenosti za sprejem nove podjetniške kolektivne pogodbe interes delavcev po njej pa obstaja, potem je edina možnost za dosego cilja delavcev ta, da se organizira stavka, ki bo delodajlcu povzročila poslovno škodo in ga s tem prisilila, da prične želje delavcev združenih v sindikat tudi upoštevati.
Ali ste vedeli?
Prva sindikalna gibanja so nastala v prvi polovici 19. stoletja kot protiutež moči delodajalcev (kapitalistov). Sprejetje sindikatov s strani države je pomemben korak k industrijski demokraciji in institucionalizaciji industrijskega konflikta med delodajalci ter delojemalci. Pripomorejo k stabilnosti družbe. Sindikati so tudi v postindustrijski družbi zagotovilo družbenega ravnovesja. In še danes je isto in isto bo čez 100 let, ta konflikt bo različen samo v točki, ki je odvisna, kdo je bolje organiziran in združen...
Globalni padec deleža dela v razdelitvi BDP v obdobju 1975-2010 (leto začetka globalne gospodarske krize) je znašal do 15 %. Eden možnih vzrokov je tudi istočasna deunionizacija (zmanjšanje deleža sindikalnega članstva med zaposlenimi). Večja sindikalna vključenost je povezana z večjim deležem dela v BDP. Po letu 1980 je zabeleženo tudi zaostajanje rasti minimalne plače za povprečno plačo. Posledično se je povečala neenakost v družbi, izvotlitev srednjega razreda, prerazporeditev deleža BDP v korist 1 % najbogatejših in zmanjšana socialna mobilnost. Ustavitev padanja deleža dela v BDP je bil ukrep za prenehanje gospodarske krize