Najprej: drage dame, gospe, gospodične – iz srca vam čestitam za 8. marec, dan žena! 

Ne vem sicer, ali vam čestitke ob dnevu žena kaj pomenijo. Morale bi pomeniti mnogo, saj gre vendarle za prečudoviti pokazatelj, česa so sposobni narediti sposobni, organizirani in složni ljudje - v tem primeru ženske, ki ste tudi krive, oz. lepše rečeno zaslužne za obstoj človeštva, ker brez vas ne bi bilo človeške rase. In prav zaradi tega, med vsem drugim pozitivnim zaslužite spoštovanje, pa ne samo danes ampak vseskozi!



Pa pojdimo malo v zgodovino:
V časih, ko z Zahoda še nismo uvozili valentinovega, smo pomlad začeli s praznikom, ko so moški ženskam darovali cvetje. In moški so darovali cvetlice vsem ženskam, ne le svojim dragim. Darovali so ne le v okviru družine, temveč tudi na delovnem mestu. Tako da pravzaprav nobena ni ostala brez poklonjenega cveta. Najbolje tistega, ki je oznanjal pomlad. Začetek marca je namreč pravi čas za oznanjanje pomladi. 8. marec pomeni veliko tudi v smislu zgodovinskega spomina. Je dan, ko se simbolno priključimo tistemu delu delavskega gibanja, ki se je bojeval za pravice žensk. Ki je za ženske izbojeval marsikaj. Tudi volilno pravico.

Skoraj se ne zavedamo več, kakšno je bilo življenje žensk iz nižjih slojev pred sto in več leti. Čeprav volilne pravice niso imele tudi ženske iz višjih slojev. In jo je bilo treba izbojevati tudi za njih. In če je bilo tako, da so o ženskem položaju in ženskih pravicah pisale predvsem ženske iz višjih slojev, so boj izbojevale predvsem tiste iz nižjih slojev. Kar so te ženske iz preteklosti naredile zase in za nas, je temeljilo na pravilnem razumevanju položaja žensk v tedanji družbi. Takrat so ženske razumele svoje probleme kot družbene probleme. In razumele so, da je treba prestavljati družbene šahovske figure. In katere. In to bistveno bolje, kot to ženske razumejo danes. Danes je namreč tisto, kar se je rodilo iz teh prvih, brez pretiravanja lahko rečemo herojičnih bojev, precej klavrno in nedomišljeno.

V življenju je pač tako, da se zgodovina ponavlja iz generacije v generacijo, vedno se najde nekdo ali skupina ljudi, ki iz takšnih ali drugačnih razlogov za svojo korist, želi nekomu drugemu pravice vzeti jih zmanjšati ali izničiti. Trenutno sem mnenja, da živimo še kar v lepem svetu in lepi državi, kjer pravice še nekaj veljajo in so vredne, ampak tako hitro, ko nam postane vseeno in se zanje več ne borimo, ter jih pustimo da se pozabijo in zbledijo, tako hitro se bomo potem čudili, kako je to mogoče, da jih več ni...

In za te pravice, ki jih poznamo in še za kakšno novo in boljšo se moramo organizirano boriti vsi: tako moški kot ženske. Zato: Živel 8. marec, dan žena!